»Vse je postavila na glavo, rešitev pa je kljub temu ali prav zato odlična,« je zmagovalni projekt, ki ga je za njegovo družino pripravila Ajda Terlikar, komentiral Milan Pintarič. Mi smo mogoče malo staromodni, mladi, ki bodo vsak čas postali arhitekti, pa imajo ideje, niso obremenjeni, razmišljajo drugače, je še dodal. Sam se je dolgo spopadal s težavami in omejitvami v prostoru pod precej strmo streho in z izjemno nizkim kolenčnim zidom. Tuhtal je in tuhtal, kombiniral, sorod­nike in prijatelje spraševal za mnenje, pa nikakor niso našli rešitve, ki bi zagotavljala zadostno kakovost bivanja. Zdaj je zadovoljen, saj je Ajda Terlikar znala odgovoriti tudi na vsa njegova vprašanja in odpravila nekatere pomisleke. Pa je verjel, da bo od študenta dobil tako dobro rešitev? »Projekte Arhitekturnega dialoga v prilogi Deloindom spremljam že nekaj časa, večina je dobrih, zato ni nisem dvomil, da ne bi tudi mi dobili ustreznega odgovora na naše težave. Mladi imajo dobre ideje,« je bil zadovoljen.

Na razstavnem prostoru smo ujeli tudi Rosano Tollazzi in njenega sina Mateja Musiča, ki nista skoparila s pohvalami študentu Gregorju Ferenčaku, ki je pripravil projekt zanju. Urejata veliko mansardo, pri čemer se soočata z veliko omejitvami, zagotovo pa je največja ta, da je hiša pod spomeniškim varstvom in noben poseg vanjo ni mogoč brez soglasja zavoda za spomeniško varstvo. Zelo učinkovito je izkoristil prostor in ga zadostno osvetlil, našel je rešitve, na katere sama sploh nista pomislila, sta povedala.

Tomaž Župec in Mateja Majcen sta se na Arhitekturni dialog prijavila že jeseni, vendar sta bila prepozna, upala sta, da se bosta uvrstila v spomladanski del, medtem pa sta rešitev za svoj novi dom tik pod streho iskala tudi sama. »Zdaj imamo dve, svojo in študentovo, vendar bomo uporabili njegovo, če bomo le lahko prestavili odtoke. Projekt, ki ga je za nas pripravil Jošt Hribernik, je zelo dober,« je povedal nasmejani Tomaž Župec. »Velikokrat se prav posegov v mansardah, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, lotevamo lastniki sami. Predvsem zato, ker smo v finančni stiski in za arhitekta zmanjka denarja. A zdaj vem, da arhitekturna rešitev lahko za sto odstotkov izboljša bivalne razmere. Takšen natečaj je zelo dobrodošel, saj imamo vsi veliko od njega, študenti praktične izkušnje, mlade družine pa brezplačno arhitekturno pomoč.«

Prav to je namen Arhitekturnega dialoga – približati arhitekturne rešitve tistim, ki jih potrebujejo, a se iz tega ali onega razloga zanje ne odločijo. Ko njihovo težavo študent arhitekture reši veliko bolje, predvsem pa bistveno izboljša izkoriščenost prostora in kakovost bivanja, se graditelji zavedo pomena arhitektovega dela. Študentom, ki šele stopajo na svojo poklicno pot, pa so to dragocene izkušnje, saj se že med študijem srečajo s konkretnimi arhitekturnimi izzivi, ki jih morajo rešiti in svoje zamisli primerno predstaviti naročnikom.

Kako uspešni so bili tokrat študenti, je ocenjevala tričlanska komisija, ki so jo sestavljali arhitekt Domen Pogorevc, specialist za svetlobo pri podjetju Velux Slovenija, dr. Gregor Čok s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, in Katarina Nemanič Mal, odgovorna urednica priloge Deloindom. Komisija je preverjala in ocenjevala, ali so študenti uspešno rešili problem in zadovoljili želje naročnika, zagotovili zadostno osvetlitev mansarde ter smiselno organizirali tloris, hkrati pa bili inventivni, ustvarili presežek in dodano vrednost. Po pregledu 25 projektov, ki jih je pripravilo 17 študentov pod vodstvom mentorice dr. Špele Hudnik, je prvo nagrado prejel projekt Ajde Terlikar, saj je po mnenju komisije v prostoru oziroma volumnu z zelo velikimi omejitvami zelo racionalno in funkcionalno zasnovala tloris, pri tem pa uporabila klasične konstrukcijske elemente in opremo.

»Zmage nisem pričakovala, naredila sem najbolje, kar znam. Zdaj sem zadovoljna, da je moj trud nagrajen, pri delu pa sem uživala, saj je bil izziv kar velik,« je povedala zmagovalka po prejemu prve nagrade. Ta jo bo popeljala v kraje, kjer bo raziskovala arhitekturo, saj je od podjetja Velux Slovenija prejela bon za letalsko vozovnico v vrednosti 200 evrov. Ali si bo ogledala London ali morda kakšne tople kraje z zanimivo arhitekturo, še ne ve.

Komisija je med projekti prepoznala še štiri, ki so izstopali. Posebno nagrado za dobro izkoriščenost in organizacijo mansarde z veliko omejitvami, ki je spomeniško zaščitena, je prejel Luka Praček. Lea Ritonja je nagrado prejela za inovativno izrabo in členitev volumna z inventivno uporabo opreme, ki omogoča tudi dobro osvetlitev osrednjega dela prostora. Polona Senčar je dobila nagrado, ker je element komunikacije – stopnice uporabila kot del ambienta in ločnico v njem, hkrati pa z minimalnimi posegi dosegla maksimalen učinek, rezultat katerega je strukturiran tloris. Dobra organizacija tlorisa, hkrati pa njegova odprta zasnova omogoča prilagajanje potrebam družine skozi čas, je komisija utemeljila nagrado, ki jo je dobila Laura Mercina.

Vsem študentom, ki so sodelovali v spomladanskem delu Arhitekturnega dialoga, čestitamo.

V prihodnjih tednih, vse do jeseni, bomo njihove rešitve objavljali na straneh priloge Deloindom, začenjamo z zmagovalno rešitvijo Ajde Terlikar.

Kratek video s podelitve nagrad si lahko ogledate tukaj.