Problematični del mansarde so predvsem dostopi v sobe s stopnišča – gre za ozke prehode, ki so moteči, če bi hoteli več sob urediti v enem delu stanovanja.

Moje glavno vodilo je bilo, kako zagotoviti čim boljše dostope do sob, s čim večjo odprtostjo stanovanja, in kljub temu izpolniti naročnikovo željo po delitvi sob.

Dnevni del z jedilnico, kuhinjo in shrambo (ta se zapira z drsnimi vrati in tako ne zavzame veliko prostora) je na južni strani, kjer je tudi balkon. Od hodnika ga deli delno transparenten kamin, ki poveže prostora in ju čim manj ločuje.

V osrednjem dostopnem delu sta dnevno stranišče in kopalnica. Od tod je prav tako dostop v spalni del, ki je sestavljen iz treh nivojev. Prvi, spalno-igralni nivo je čez dan popolnoma prazen in namenjen igranju. Postelji sta namreč izvlečni in ju uporabimo po potrebi. Izvlečemo ju iz novega podesta, na katerem je delovni kotiček. Dostop do njega je s podaljška obstoječih dvoramnih stopnic. Tako sta otroški sobi prilagodljivi, omogočata pa tudi predelitev, če bi to želeli, in sicer z vhodoma z dvignjenega delovnega dela.

Tam je tudi dostop do spalnice, ki je na galeriji in delno gleda na delovni in delno na bivalni del.

Kljub temu da gre za zasnovo čim bolj odprtega prostora s čim boljšo svetlobo (spalni del je namreč na severni strani, zato se z odprtjem v smeri vzhod–zahod izboljša njegova osvetljenost), pa je položaj prostorov in oken premišljen tako, da je mogoče prilagajanje potrebam in željam uporabnika.

-----

Arhitekturni dialog – jesenski del

Arhitekturni dialog letos poteka v sodelovanju Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, podjetja Velux Slovenija in priloge Deloindom. Tema natečaja, ki je po novem razdeljen na jesenski in spomladanski del, so mansarde. V vsakem delu Arhitekturnega dialoga smo sprejeli 25 vlog bralk in bralcev, rešitve zanje pa bodo pripravili študentje višjih letnikov fakultete za arhitekturo.