Obstoječa prostorska zasnova ni dobra, saj jo sestavljajo štirje popolnoma ločeni prostori (celična zasnova), ki glede na namen niso razporejeni pravilno. Namesto da bi se dnevna bivalna prostora (kuhinja z jedilnim kotom ter dnevni prostor) med seboj povezovala in se odpirala proti skupni terasi, sta ločena in načrtovana na nasprotnih straneh. Ker takšna zasnova tudi mladi družini ni všeč, si želijo, da bi čim prej zaživeli v novem stanovanju, ki bi kljub nekaterim omejitvam lahko končno »zadihal«. Inštalacijski bloki so predvideni le na obeh stenah kopalnice, zato se mora temu prilagoditi tudi lega kuhinje. Prav tako moramo upoštevati, da je stena, ki poteka po sredini stanovanja, nosilna, kar preprečuje, da bi bila kuhinja in dnevni prostor popolnoma združena. Dopuščajo možnost, da bi tretjino stene porušili in tako prostora povezali med seboj.

Dnevni prostor in kuhinja z jedilnim kotom sta v novi tlorisni ureditvi, kljub temu da ju še vedno ločuje stena na sredini, krožno povezana. Prehajanje med njima ni več ovirano in zdi se, kot da sta se združila, saj ju navidezno povezuje tudi skupna omara, postavljena med izhodoma na teraso. Ker ima kuhinjska niša premalo delovnih površin, je vzporedno z njo umeščen še otok, dovolj prostora pa je tudi za veliko jedilno mizo. Zaradi nizkega kolenskega zidu in naklona strehe je gibanje ob tem delu stene ovirano, zato so v dnevnem prostoru in tudi v jedilnem kotu (po potrebi) predvidene omarice z drsnimi elementi, ki segajo do zgornje meje kolenskega zidu. V dnevnem prostoru je ob obstoječem delu nosilne stene predviden dvosed, pravokotno nanj pa je ob vhodu še trosed.

Nočni del, ki obsega dva velika prostora, ne dopušča veliko sprememb. Zato je en prostor namenjen spalnici, drugi pa sobici za dve deklici. Ker želijo, da bi imela vsaka deklica svojo sobo, sem namesto širjenja hiše navzven v obliki prizidka raje pridobila dodaten prostor po višini objekta. Podstrešje je neizkoriščeno in ima tik pod slemenom zadostno stojno višino, zato sem ležišči umestila v zgornji del. Velik prostor sem razdelila na dva dela in dobila dve enaki sobici. V spodnjem delu je v vsaki dovolj prostora za pisalno mizo, igralno površino, po omarah za shranjevanje (garderoba, knjige, igrače…) pa se je mogoče povzpeti do ležišča. Zgornji del v obliki galerije se odpira proti spodnjemu. Zgoraj je za ležiščem dovolj dodatnega prostora za knjižne regale. Ker sta sobici pridobili višino, potrebujeta dodatna strešna okna, da bodo izpolnjeni vsi pogoji bivalnega ugodja.

Sobici tako postaneta dinamični in zanimivi brez širjenja objekta navzven. Nepotrebni prizidki pogosto delujejo kot paraziti, ki se ne skladajo s celoto objekta.