Glavno vodilo pri načrtovanju prostorske ureditve je, da bi bili stanovanjski enoti enakovredni po površini posameznih prostorov. Ker so v obstoječem stanju predvidene le ene sanitarije, moramo zaradi spremembe namembnosti in dveh popolnoma ločenih enot dodati še ene. V pritličju sta že zdaj dva vhoda, in sicer eden z vzhodne strani, skozi katerega se dostopa tudi do stanovanja v nadstropju, ter drugi z zahodne strani objekta, sem pri umestitvi stanovanj upoštevala tudi to dejstvo. Popolnoma nesmiselno bi bilo spreminjati zunanjost objekta in posegati v njegovo nosilno konstrukcijo.

Ker so vse stene z izjemo ene (nosilni zid, ki teče po sredini) nenosilne, se lahko podrejo. Novi stanovanji sta tako organizirani v obliki črke L. V osrednjem delu (vzdolž nosilnega zidu), se zaradi pomanjkanja svetlobe vzpostavi linearna umestitev »temnih« prostorov, kot so sanitarije in garderoba. Osrednji oziroma bivalni del je organiziran vzdolž večnamenskega niza omaric, njegove funkcije pa nevidno prehajajo druga v drugo. Kuhinjska niša se tako nadaljuje s knjižnimi omarami. Pult je lahko podaljšana delovna površina kuhinje ali pa postane del dnevnega prostora. Jedilni kot in kavč sledita nizu omaric ter določata organizacijo funkcij v prostoru, zaradi odprte prostorske ureditve se lahko prilagajata trenutnim potrebam.

Spalnici sta v obeh stanovanjih ločeni od bivalnega dela in popolnoma enako organizirani. Na slepi steni so umeščene visoke garderobne omare. Prostora je dovolj tudi za manjši počivalnik ter niz knjižnih polic, ki preidejo v vzglavje, to pa sega vse do garderobne omare.

Obe stanovanjski enoti sta po površini in sami prostorski organizaciji enakovredni. Imata ločena glavna vhoda, osvetljene vse bivalne prostore, dnevne in nočne, ter enaka sanitarna bloka. Tako bo imel bralec manj težav pri odločanju, katero bo dobil sin in katero hči.