Poseg ločitve mansarde od preostalega dela hiše zahteva dvig dela strehe, tako da na krajšem delu izdelamo ravno streho. S to zagotovimo zadostno stojno višino, ki omogoči dostop po zunanjih stopnicah. V severnem delu z ravno streho potem poleg predsobe z garderobno omaro uredimo kopalnico s kadjo. Dnevni del, ki ga odpremo do slemena, se smiselno organizira okoli kamina in je tako povezan, odprt, zračen. Začne se s šankom, ki je podaljšek kuhinjskega otoka. Nanj se prisloni jedilna miza, s katere je mogoče vzpostaviti vizualni stik z okolico skozi obstoječe vzhodno okno. Zofi postavimo v temnejši del, ob frčado. V spalne prostore vstopimo kar iz dnevnega prostora. S tem se izognemo nepotrebnemu hodniku. V spalnici je urejen delovni kotiček, ki je od preostalega prostora ločen s paravanom. Delovni kotiček ima nižjo višino stropa, ker je nad njim galerija – spalni del otroške sobe. Do galerije dostopa otrok po letveniku, ki se razteza čez vso dolžino sobe. Uporablja se lahko kot obešalo za oblačila ali rekreacijo, na vrhu pa postane ograja. Ko je otrok še majhen, lahko posteljo umestimo v otroško sobo, gnezdo v galeriji pa mu uredimo, ko bo dovolj star.

Za zadostno količino svetlobe v mansardi poskrbijo strešna okna, ki so smiselno razporejena. Okna so v dveh nivojih, ob kraju in pri slemenu. Zaradi zgornjih se razsvetli tudi sam vrh ter tako vizualno poveča prostor in poudari zračnost.

-----

Arhitekturni dialog – jesenski del

Arhitekturni dialog letos poteka v sodelovanju Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, podjetja Velux Slovenija in priloge Deloindom. Tema natečaja, ki je po novem razdeljen na jesenski in spomladanski del, so mansarde. V vsakem delu Arhitekturnega dialoga smo sprejeli 25 vlog bralk in bralcev, rešitve zanje pa bodo pripravili študentje višjih letnikov fakultete za arhitekturo.