Za zdaj je prostor prazen, definiran zgolj s stopniščnim jedrom in dvema dimnikoma. Enega od teh odstranimo. Predlagana rešitev izhaja iz položaja ohranjenega dimnika, ob katerem postavi kamin. Ta deluje kot navidezno središče, okrog katerega se razporedijo bivalni in servisni prostori. Bivalni del se raztegne po vsej dolžini hiše v osrednjem delu, kjer je maksimalna izraba prostora glede na višino ostrešja. Tu se zvrstijo garderobni prostor, kuhinja, jedilnica in dnevna soba. Dnevno sobo je mogoče razširiti v zunanjost. To dosežemo z radikalnim posegom v ostrešje. Z odstranit­vijo krajca ostrešja se poveča bivalno ugodje; povečata se osvetljenost in uporabna površina prostora. Na novo ustvarjeni prostor brez strehe je lahko intimna terasa, ki se pozneje lahko spremeni v zimski vrt.

Obstranski deli prostora nazadujejo zaradi naklona dvokapne strehe in višine parapetnega zidu. V ta del so pomaknjeni spalnici in servisni prostori (stopnišče, shramba, kopalnica, garderobna omara). Kljub vsemu so zasnovani tako, da zagotovijo maksimalno uporabo prostora brez nepotrebnega prepogibanja zaradi premajhne stojne višine.

-----

Arhitekturni dialog – jesenski del

Arhitekturno rešitev je pripravil študent ljubljanske fakultete za arhitekturo Gregor Ferenčak in si za učinkovito povezavo notranjosti z zunanjostjo z relativno majhnim gradbenim posegom po mnenju komisije zaslužil eno od štirih posebnih nagrad. Arhitekturni dialog letos poteka v sodelovanju Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, podjet­ja Velux Slovenija in priloge Deloindom. Tema natečaja, ki je po novem razdeljen na jesenski in spomladanski del, so mansarde. V vsakem delu Arhitekturnega dialoga bomo sprejeli 25 vlog bralk in bralcev, rešitve zanje pa bodo pripravili študentje višjih letnikov fakultete za arhitekturo.