Mansardno stanovanje v vila bloku je staro deset let. Zdaj ima precej hodnikov in nerodne prostore, s čimer izgubimo precej bivalne površine. Ker je zasnova vzdolžna, mora hod nik povezovati vse prostore. Ti delujejo kot celice, zato ni občutka prostornosti in dinamičnosti.

Zasnoval sem sredinsko enoto, ki deluje kot pohištvo. Odpira se na hodnik in določa funkcijo posameznim prostorom, pomožni deli pa so zasnovani znotraj nje. Enota krožno povezuje dva pola stanovanja, zasebnega s spalnico in kopalnico ter družabnega z jedilnico, dnevnim prostorom in teraso. Ko vstopimo, so na levi strani plitke omare, ki se nadaljujejo po celotnem stanovanju in proti dnevnemu prostoru preidejo v police. Na desni strani so izvlečne omare za garderobo in izvlečna klop. Tam so tudi vhod v spalnico, stranišče in shrambo. Stranišče je z matirano stekleno drsno steno pregrajeno od kopalnice, kar mu zagotavlja dnevno svetlobo, hkrati pa sta povezana. Tudi vrata v spalnico imajo matirano steklo, da skoznja v vhodni del prehaja naravna svetloba. Na nasprotni strani sredinske enote se kuhinja in kopalnica odpirata neposredno v prostor, ki povezuje spalnico in dnevno sobo. V spalnici sem knjižno omaro predvidel pod obodom postelje, saj so tako knjige vedno pri roki, hkrati pa se ohrani prostornost. Jedilnica in računalniški kotiček sta dinamična prostora, ki lahko obstajata ali pa ne. Računalniški kotiček je v stenski niši sredinske enote, ki jo je mogoče zapreti in popolnoma skriti. Zasnovan je tako, da ga lahko sredi dela zapremo in imamo takoj pospravljeno stanovanje, nato pa ga preprosto spet odpremo. Jedilnico dobimo tako, da iz stene sredinske enote spustimo mizo v zelo prostorno dnevno sobo. Postavljena je lahko ves čas, saj ni ovira, zložimo jo le, kadar potrebujemo veliko prostora za družabne dogodke. Sredinska enota je postavljena okrog obstoječih konstrukcijskih podpor in tako še vedno zagotavlja statično stabilnost konstrukcije.