Deset študentov višjih letnikov arhitekture pod mentorstvom arhitektke in profesorice dr. Špele Hudnik je pripravilo 50 predlogov za preureditev doma, ki bodo izboljšali razmere za bivanje v blokovskih stanovanjih. Gre za brezplačno osebno svetovanje na podlagi vnaprej zastavljenih vprašanj, za katera študentje arhitekture pod vodstvom mentorice pripravijo rešitve z izrisom. Te bodo avtorji v času pohištvenega sejma na Gospodarskem razstavišču prijavljenim tudi osebno predstavili. Med predlogi, ki so jih pripravili, je posebna komisija, v kateri sta bila arhitekt dr. Gregor Čok in arhitektka Špela Rogel, izbrala zmagovalno, najbolj inovativno arhitekturno rešitev, delo absolventa arhitekture Luka Fabjan. Za nagrado bo prejel 500 evrov, namenjenih za obisk francoskega mesta Marseille, ki je letos evropska prestolnica kulture.

Komisija je med rešitvami, ki so jih pripravili bodoči arhitekti, omenila še dve rešit­vi, ki sta ju zasnovala Aleksander Polanko in Mateja Pipan.

Luka Fabjan se je lotil preureditve otroške sobe, velike le deset kvadratnih metrov, za dva otroka. Kot pravi, je bilo izhodišče, kako na tako majhno površino umestiti vse za dva otroka in hkrati vzpostaviti nekaj zasebnosti, saj se bo eden igral, drugi pa morda že pisal naloge. »Pri oblikovanju prostorov za najmlajše vedno iščem idejo, ki jim bo omogočala inovativen način uporabe prostora in ki krepi domišljijo,« pravi bodoči arhitekt, ki na letošnjem sejmu pohištva sodeluje tudi na oblikovalski razstavi Top ideje. Njegovo zmagovalno arhitekturno rešitev objavljamo na naslednjih straneh današnje priloge.

Po besedah člana komisije dr. Gregorja Čoka je Fabjan prepričal s kreativno idejo, v otroško sobo je vpeljal večfunkcijski element in se tako odmaknil od konvencio­nalnih rešitev. Njegova rešitev izstopa po izrednosti in celovitosti, saj mu je uspelo hkrati ustvariti v sobi enovitost in dinamiko, ki spodbuja otroško domišljijo. Na splošno, kot pravi Čok, so bile letošnje rešitve, ki so jih pripravili študentje arhitekture, korektne. Po njegovem je vsekakor dobro, da se bodoči arhitekti že med študijem srečajo s takšnimi nalogami, ki prispevajo k učnemu procesu.

»Letošnja tema so bila blokovska stanovanja iz obdobja šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih let. Gre za večinoma izjem­no dobro tlorisno razporeditev prostorov, vendar so bile v tistem času bivalne navade precej drugačne od današnjih, ko govorimo o odprtih tlorisih,« pojasnjuje, pred kakšno nalogo so bili študentje, ki so sodelovali v Arhitekturnem dialogu, njihova mentorica in profesorica na fakulteti za arhitekturo dr. Špela Hudnik. Danes posameznih prostorov ne ločujejo več fiksne stene, temveč mobilni elementi. »Ni več strogih definicij prostorov in ni več mej med njimi. Vsi prostori so lahko eno in vsak je lahko vse. Govorimo o drugačnih navadah, o generacijskih spremembah in lahkotnosti bivanja,« poudari sogovornica.

Pri izbiri najboljše arhitekturne rešitve, ki so jih pripravili študentje, sta bili po njenih besedah v ospredju zlasti dve merili, in sicer inovativnost in funkcionalnost. Študentje se v okviru Arhitekturnega dialog prvič soočijo z realnim projektom in naročnikom. »Svojo kreativnost morajo prilagoditi realnim zahtevam naročnika oziroma se morajo soočiti z omejitvami, ki jih je treba nadgraditi. Zanje je srečanje z naročnikom svojevrsten izziv, argumentiran dialog in hkrati priložnost za nadaljnje sodelovanje. Tudi medijska pojavnost je pomembna in jim ponuja mož­nost predstavitve širši javnosti,« še pravi Hudnikova.

Arhitekturni dialog se je v šestih letih uveljavil kot prepoznavna in priljubljena oblika osebnega svetovanja, vse rešitve pa si lahko ogledajo tudi bralci naše priloge, in ne zgolj sodelujoči, saj jih vsak teden objav­ljamo v rubriki Arhitekturni dialog.