Ker je organizacija prostorov že vnaprej določena, posameznih prostorov bistveno nisem spreminjala, saj predvidena tlorisna ureditev ustreza potrebam družine. Z izjemo manjših popravkov, predvsem z vidika večje izkoriščenosti prostora, lege predelnih sten nisem spreminjala, poleg tega več­jih sprememb ne bi dopuščali že umeščeni inštalacijski bloki (kopalnica, kuhinja).

V stanovanju je predviden zelo dolg hodnik, ki pa poleg osnovne funkcije (prehajanje med prostori) ne opravlja nobene druge, je popolnoma neizkoriščen. Z manjšo reorganizacijo predelnih sten, ki mejijo na spalnici in kabinet, je postal bolj uporaben. Po celotni steni sem umestila visoke omare, katerih namen se lahko spreminjanja glede na potrebe družine. V njih lahko shranjujejo garderobo, lahko pa so tudi odprti knjiž­ni regali in tako hodnik postane »galerija« oziroma prostor, v katerem se nekaj dogaja. Drsna vrata omar so poravnana z vrati, ki vodijo v spalnici in kabinet, in tako so prehodi med prostori »zabrisani«. Vse skupaj se zlije v celoto s kuhinjsko nišo, ki postane zaključni del hodnika. Kuhinjska niša se lahko z drsnimi elementi popolnoma zapre in postane del »kuba«, ki ga tvori hodnik s spalnicama in kabinetom.

V prostornem bivalnem delu sta jedilni kot in dnevni prostor. Linija mize sledi liniji fasade in s tem v prostor vnese nekaj dinamike. Ker je kuhinjska niša majhna, je vzporedno z njo predviden pult, ki je lahko povečana delovna površina, saj bi bilo te drugače premalo.

V dnevnem prostoru je dovolj prostora za dolg kavč ter dva stola zanimive oblike ali fotelja ter niz knjižnih omaric, ki segajo čez celotno steno in se s svojo modularnostjo prilagajajo potrebam družine. Lahko so popolnoma odprte ali pa se zapirajo z drsnimi elementi, ki jih lahko poljubno prestavljamo.

Stanovanje lahko vsak dan pripoveduje novo zgodbo in z dinamiko elementov sledi življenju družine, ki ni nikoli enolično.