Tokratna različica poleg slovenskega besedila vsebuje še angleški prevod, medtem ko je leta 1992 izšla v štirih jezikih, slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem. V novo izdajo so vključene tudi fotografije Miloša Mokotarja.

Po besedah avtorja predgovora dr. Matjaža Kmecla je prvi natis knjige izšel, da bi oznamoval 300. obletnico izida Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske leta 1989. Takrat je Kmecl v sodelovanju s tedanjim ljubljanskim nadškofom Alojzijem Šuštarjem dosegel, da so v Slovenijo iz Zagreba prejeli glavnino najboljšega Valvasorjevega gradiva. Ob tem je spomnil, da je Valvasor obubožal in razprodal vse imetje, na koncu tudi knjižnico in grafično zbirko, ki ju je odkupil zagrebški škof Mikulić, zato je bila v lasti zagrebške nadškofije.

Ravno spreminjanje Ljubljane je bilo povod za raziskovanje, ki ga je opravil avtor knjige Leon L. Jerovec. Zanimalo ga je, kakšno je bilo nekoč videti obzidano mesto na majhnem območju dveh mostov in osmih cerkva.