Lastništvo hiše je izjemno pomembna dobrina Slovencev, saj je skoraj tri četrt od 704 vprašanih lastnikov nepremičnine, od tega jih polovica živi v družinski hiši. Najbolj zanimiva je ugotovitev, da je večina vprašanih v svojem domu že opravila nekatere večje posege. Razlog lahko iščemo v tem, da je veliko hiš starejših od 30 let.

V prihodnjih letih bo ogrevalni sistem zamenjalo ali posodobilo le nekaj več kot 20 odstotkov od 518 vprašanih, ki živijo v lastnih hišah in stanovanjih. Največ se jih bo znebilo kurilnega olja in ga zamenjalo za okolju prijaznejše energente. Lastniki hiš so obnovljivim virom energije naklonjeni precej bolj kot lastniki stanovanj v blokih. Največ hiš se ogreva na lesno biomaso, v blokih pa se jih pričakovano največ greje na plin in z daljinsko toploto.

Gradnja ali nakup stanovanja ali hiše sta želja večine Slovencev, zaradi pretekle dediščine pa jih pretežni del tudi živi v svojih nepremičninah. Za večino tistih, ki si lastnega doma še niso ustvarili, ta dobrina očitno ostaja nedosegljiva. Kar 70 odstotkov anketirancev, ki niso lastniki nepremičnine, je odgovorilo, da v prihodnjih nekaj letih to niti ne nameravajo postati. Drugi bodo večinoma gradili hiše, v lastni režiji, pravijo. Manj jih načrtuje nakup stanovanja, še bistveno manj pa nakup hiše.

Večstanovanjske stavbe še bolj kot družinske hiše med strokovnjaki veljajo za energijsko potratne ter potrebne obnove in posodobitve. Druga izjemno pomembna značilnost v njih je, da se etažni lastniki zaradi različnih razlogov težko dogovorijo, da bi kakor koli ukrepali. Rezultati ankete tega sicer ne potrjujejo. Da bi se z obnovo skupnih delov stavbe strinjali, je odgovorilo skoraj 70 odstotkov sodelujočih, ki živijo v blokih, vendar je to premalo, saj morajo zbrati 75-odstotno soglasje.

Nepremičninarji že nekaj mesecev zatrjujejo, da so se razmere na slovenskem nepremičninskem trgu umirile, kar naj bi pomenilo, da se posli sklepajo, cene pa so dosegle relativno realno raven. Nasprotno menijo vprašani v naši anketi; kar 90 odstotkov se jih strinja, da se razmere niso stabilizirale ter približale pričakovanjem in zmožnostim povprečnega človeka. To potrjuje tudi podatek, da namerava nepremičnino kupiti le 14 odstotkov anketirancev, ki še nimajo lastne strehe nad glavo.